Intervju: Klemen Oman in Igor Drakulič (društvo Tek štirih mostov), vodji organizacije Lubnik traila

Klemen Oman in Igor Drakulič v okviru društva Tek štirih mostov (T4M), ki je bilo ustanovljeno ob organizaciji zelo uspešnega Teka štirih mostov, nato pa je prevzelo tudi organizacijo nekaj drugih prireditev v Škofji Loki (kolesarski Vzpon na Lubnik, Tek na Lubnik oz. Lubnik trail), že tretje leto skupaj vodita organizacijo Lubnik traila oz. pred tem Teka na Lubnik.
Klemen, pobudnik organizacije in glavni organizator te prireditve, med drugim tudi trenutni predsednik društva T4M, je sam aktiven športnik, šport pa mu predstavlja tudi pomemben del sicer raznovrstne karierne in prostovoljske poti. Dela namreč kot smučarski trener, organizator smučarskih tečajev, trener floorballa, organizator prireditev … sicer pa tudi v gostinstvu in drugih dejavnostih. Raznovrstno je tudi njegovo osebno ukvarjanje s športom, saj se ukvarja s smučanjem, floorballom, trail tekom, kolesarjenjem, hribolazenjem, feratanjem …
Igor, ki je že od začetka vodja organizacije Teka štirih mostov, je po izobrazbi univ. dipl. novinar. Potem ko je velik del kariere delal v svojem poklicu, se je v zadnjem desetletju najprej posvetil organizaciji in izvedbi prireditev, v zadnjem času pa se ukvarja s pripravo in vodenjem EU projektov in razvojem turističnih produktov. Od leta 2014 je tudi predsednik Namiznoteniškega kluba Škofja Loka. Od športnih dejavnosti mu je najbližji namizni tenis, s katerim se je tudi aktivno ukvarjal, sicer pa se s športom ukvarja bolj priložnostno za rekreacijo oz. z nim najbolj intenzivno prihaja v stik kot organizator.
Lubnik je »Šmarna gora« Ločanov in ni čudno, da se tukaj že dolgo pojavljajo tudi ideje za organizacijo tekaških prireditev. Lubnik trail se tako naslanja tudi na tradicijo organizacije tekov na Lubnik izpred desetletij. Kakšna je pravzaprav zgodovina tekov na Lubnik in po njem?
Igor: Gorsko-tekaška tradicija v Škofji Loki sega v sedemdeseta leta, ko je mladinski odsek Planinskega društva Škofja Loka prvič organiziral tek na Lubnik. Kasneje je tek na Lubnik postal tudi del državnega prvenstva v gorskih tekih, nato pa so v devetdesetih letih organizacijo prevzeli člani ŠD Puštal. Vrhunec so dosegli leta 2004, ko je bila krožna trasa Tek na Lubnik izbirna tekma za člane slovenske reprezentance za svetovno prvenstvo v gorskih tekih.
Organizatorji Teka štirih mostov in Vzpona na Lubnik smo se – skupaj s Planinskim društvom Škofja Loka in Športno zvezo Škofja Loka – odločili gorski tek obuditi in posodobiti, da je bolj v skladu s sodobnimi trendi »trail« preizkušenj. Teku do koče na Lubniku smo dodali tudi spust, vmes pa še kakšen manjši hribček, ki je tekaško preizkušnjo še začinil. Tako je tek dolg skoraj 14 km, premagati pa je treba skupno 859 višinskih metrov.
Kako to, da ste letos ukinili drugo traso, se pravi samo vzpon na Lubnik in ali je bila kombinacija s kolesarskim Vzponom na Lubnik preveč optimističen poskus popestritve teh dveh dogodkov?
Igor: Drugo traso smo ukinili zaradi premajhnega zanimanja. Leta 2021, ko smo organizirali prvi Tek na Lubnik, sta bili obe prireditvi le en teden narazen, zaradi česar se nam je zdelo zanimivo, da bi ju na ta način povezali v duatlon, ki je takrat privabil štiri udeležence. Lani sta bili obe prireditvi narazen skoraj mesec dni (tako kot letos) in v duatlonu sta nastopila le dva.
Ker so letošnje poplave odnesle ali zasule nekatere dele trase, je bilo nekaj časa vprašljivo, če bo prireditev sploh lahko organizirana. Do danes je večina poti že saniranih, tako da z organizacijo ne bo težav. Kakšno točno je bilo stanje po poplavah in kakšno je danes?
Klemen: Stanje je bilo v večjem delu trase bolj ali manj nespremenjeno. Na delih, kjer je ujma vplivala na traso, pa je bila ta popolnoma uničena in neprehodna. Od zemeljskih plazov do spremenjenih poti strug ter novonastalih hudournikov, ki so odnesli precejšen del Vincarške grape – ta je bila tudi najbolj poškodovana. Do danes so domačini in kmetje, ki so lastniki okoliških gozdov, poti v večji meri sanirali, le pot čez Stari grad je vprašljiva, saj je tam bil plaz zares velik.
Društvo Tek štirih mostov je organizator istoimenskega teka, ki je eden organizacijsko najuspešnejših mestnih tekov v Sloveniji. Kaj je potrebno narediti pri organizaciji in kaj se mora poklopiti, da na takšen tek pride več kot 1000 odraslih udeležencev in skoraj toliko otrok?
Igor: Vsaka prireditev ima svoje posebnosti, zaradi česar je lahko bolj ali manj uspešna in jo je skoraj nemogoče prenesti v drugo okolje ter pričakovati enak uspeh. Pri Teku štirih mostov se je poklopilo več dejavnikov:
– vrhunska ideja,
– ustrezen termin (en teden pred koncem šolskega leta),
– uvajanje novosti (testeninka, štafete, nagrada za povprečni čas, najštevilčnejšo in najuspešnejšo skupino, tekaške majice po naročilu, prireditev z manj odpadki),
– odlična organizacijska ekipa s podporo številnih prostovoljcev,
– zanimiva trasa,
– podpora občine in sponzorjev,
– vključevanje lokalnih podjetij (ozvočenje, nujna medicinska pomoč, promocija, tisk, hrana),
– dejstvo, da je Škofja Loka zelo športno mesto, Ločani pa so T4M takoj sprejeli za svojega,
– celodnevni program z vključitvijo vseh generacij in večernim druženjem ob koncertu,
– izjemno navijaško vzdušje.
Kakšen pa je pravi recept pri organizaciji trailov? Vidimo lahko, da so v splošnem traili v zadnjih letih zelo priljubljeni, vseeno pa niso uspele prodreti vse tovrstne prireditve.
Igor: Pri organizaciji Lubnik traila očitno še nismo našli pravega recepta, saj tudi vključitev v pokal Gorenjska, moj planet ni prinesla bistvenega povečanja števila udeležencev. Mogoče bo treba najti drug termin, saj je Lubnik trail na isti dan kot tradicionalni tek na Šmarno goro, ki nam zaradi bližine prav gotovo odžira udeležence. Okrepiti bo treba organizacijsko in marketinško ekipo, morda pa zasnovati tudi bolj privlačno traso, saj je Lubnik trail bolj podoben gorskemu teku gor in dol, kot pa trailu, ki naj bi imel bolj razgibano traso.
V Škofji Loki imate še en trail tek, spomladanski Naj, naj 21. Sta si ta dva traila na nek način konkurenca ali se dopolnjujeta?
Igor: Menim, da se dopolnjujeta, saj sta si terminsko precej narazen.
Kaj je po tvojem mnenju tisto, kar dela traile tako privlačne, da se nanje tekmovalci ponavadi prijavljajo precej bolj množično kot na klasične mestne teke?

Klemen: Traili so privlačni z vidika preživljanja časa v naravi, med krošnjami gozdov in z razgledi na vrhovih, ter vsega, kar sodi vmes. Nekako med gorskimi tekači velja geslo: Če je ravno, ni zabavno! Pobeg iz vsakodnevnega vrveža in premagovanje samega sebe je verjetno tisto, kar to zvrst teka naredi zanimivo.
Kakšnemu tipu tekačev pa so traili namenjeni?
Klemen: Odvisno je od samih profilov tras, ki jih ponuja organizator. Le-ti so lahko za začetnike, ki se šele spoznavajo s traili in tekom, pa vse do profesionalnih, ki pa so zares naporni, več stokilometrski ter večdnevni. Za našega ocenjujem, da je primeren za rekreativne »stezičarje«, hkrati pa je zaradi kar nekaj višincev primeren za dober trening bolj zagretim trail tekačem.
Si sam že kdaj pretekel traso Lubnik traila?
Igor: Jaz ne in je tudi ne bom.
Klemen: Seveda, vsako leto večkrat. Če ne drugače, me v to »prisili« sama organizacija dogodka!