Intervju: Primož Piškur (AD Olimpik), zmagovalec Gorenjske, moj planet 2023

Primož, čestitke za zmago na gorenjskem planetu. V dvoboju s Klemnom Šuligojem je šlo na tesno. Si pred zadnjo tekmo že bil prepričan, da boš točkovanje zaključil povsem na vrhu?
Ne, nikoli. Do konca sem čakal. Lahko se naredi karkoli. Ne veš. Kdorkoli spredaj odstopi. Videl sem, da je danes prijavljenih veliko močnih tekmovalcev in da je Šuligoj mogoče s triatlona, bolj z ravninskih tekov, da imam tukaj prednost, ker jaz sem le z gorskih tekov, s traila. Tako da ja, na koncu se je izkazalo, da je on tudi zelo dobro tekel.
Ko sta se s Klemnom nazadnje pomerila v Kranjski Gori, je bilo tri sekunde razlike v njegovo korist. Te je kaj jezilo, da ti je tako malo zmanjkalo?
Ja, jaz sem dal vse od sebe, on tudi, potem pa sva padla v cilj na tla. To je bilo to, ni šlo več.
Malo si že nakazal, kakšne proge ti bolj ležijo. Glede na to, da si danes bil hitrejši od glavnega konkurenta, ki te je na ravnini letos večkrat prehitel, očitno bolj v klanec?
Ja, v bistvu bolj napete proge, ki zahtevajo hitrost in moč, to mi najbolj ustreza. Recimo Mošnje so nek tak približek, kaj mi najbolj ustreza. Sicer pa današnji tek tudi. Če bi bila nekoliko boljša trasa, ne tako blatna, bi šlo še mogoče minuto hitreje.
Tudi lani si bil tik pod vrhom, saj si za pičli dve točki zgrešil končno prvo mesto. Koliko časa pa se že ukvarjaš s tekom in kako dolgo se že uvrščaš na najvišja mesta?
Ja, res je, ja … Začel sem januarja pred štirimi leti. Začel sem kar tako, nato pa sem začel konstantno teči traile, gorske. Leto in pol nazaj pa sem šel v klub, AD Olimpik, in sem začel trenirati. Strukturirano, vsak teden, vsak dan. Zdaj sem šel spet na svoje, zadnje dva, tri mesece, potreniram s svojim treningom. V bistvu sem šel spet nazaj za srcem, na traile, ker ta ravnina na cesti mi je tako no … naporno je … z življenjem, službo, otroci … še trenirati, stalno gledati na uro. Drugi že pričakujejo nekaj od tebe, ker že vedo kdo sem, ker sem začel dosegati dobre rezultate, tako na ravnini kot na trailih. Nekako se uvrščam rekreativno čisto na vrh ali pa malo pod vrh. Tako da ja … štiri leta nekako. V to me je prisilila bolezen, ki se je kar naenkrat pojavila. Ukvarjanje s tekom me je rešilo, tako da sem hvaležen, da sem šel v to in sem našel nek potencial.
Očitno si kar talent, da si tako hitro začel dosegati take uspehe!?
Ja, malo ga zgleda je, ja. 🙂
Treniral si pri AD Olimpik iz Krope. Tekači iz tega društva se pogosto znajdete na vrhu, tako na posameznih tekmah, kot tudi v pokalnem točkovanju. Kakšen je program dela v tem društvu in kakšnih tekem se udeležujete?
Teki so v bistvu katerikoli, fokusiraš pa se na kakšne bolj pomembne. Plan se naredi s trenerjem oz. sam tekmovalec preferira kakšno temo. Drugače pa so treningi dolgi teki, fartlek, intervali v klanec, intervali na stezi, tempo teki, vaje za moč, zelo pomembna je tudi regeneracija.
Se udeležujete tudi uradnih tekov v okviru Atletske zveze?
Ja, jaz sem se udeleževal cestnih tekov. Letos sem bil npr. četrti na državnem prvenstvu v Slovenskih Konjicah. Za sekundo za Blažem Orešnikom. Malo je zmanjkalo za kategorizacijo, ampak ja, to je bil nek uspeh.
Tudi naslednje leto štartaš na vrh gorenjskega planeta?
< razmislek > … Letos sem naredil kljukico, tako da je zdaj to v bistvu izven moje glave. Naslednje leto grem poskusit povsem drugam, bolj na 30 km traile. Šel bom v to smer, upam, da bo vse v redu glede poškodb in ostalega, da mi to uspe. Bom pa zagotovo prišel na kakšno tekmo, če ne drugega pripeljal otroke, ker je za otroke ta serija zelo dobro organizirana. Še posebej Mošenjski tek mi je zelo pri srcu, ta je res ‘top’. Bom pa zagotovo še kakšno prišel odteči, ampak čisto tako na ‘free’.